Citati avtorja Marko Košan

»Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, ki razkriva eno izmed najbolj fascinantnih likovnih avantur figuralnega slikarstva v moderni slovenski umetnosti, smo dopolnili z deli dvanajstih slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja, iz generacije pred drugo svetovno vojno in povojne generacije, ki je svoje ustvarjalne opuse osrediščila zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja.«

»Fantastika, bizarnost in groteska so bile temeljne izrazne prvine njegovega likovnega nagovora.«

»V popotovanju skozi njegov svet sanjskih prividov v resnici naletimo na simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija, ki v veliki meri izhaja, se zdi, iz risarskega pristopa, ki je v resnici zelo blizu za nadrealiste značilnem načinu avtomatičnega risanja.«

»Ta mu je, kot je pojasnil Košan, na eni strani omogočala natančno, skoraj hiperrealistično izrisovanje realnih predmetov, postavljenih v nenavadne, včasih groteskno bizarne medsebojne odnose.«

»V popotovanju skozi njegov svet sanjskih prividov v resnici naletimo na simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija.«

»Ta mu je, kot je pojasnil Košan, na eni strani omogočala natančno, skoraj hiperrealistično izrisovanje realnih predmetov.«

»Človekova notranja izkušnja sveta ni zelo natančna in je naš ponotranjeni model stvarnosti kot velika ledena gora, katere pretežni del je skrit pod površino vode (zavesti).«

»Planinčeve slike iz zadnjega sklenjenega ustvarjalnega cikla z naslovom Nazaj v prasvet so fantazmagorične podobe 'življenja onkraj', ki je obenem tudi življenje v nas samih, ki nezavedno, včasih čisto neopazno narekuje ravnanje v vsakdanjem življenju, sugerira klavstrofobično meta-realnost, le korak oddaljeno od nočne more.«

»Filigransko izpostavlja resnično in navidezno materialno krhkost keramike z njej imanentno in značilno slikovito noto.«

»Tenkočutno, nevsiljivo in prepričljivo osvaja tako notranji kot zunanji kiparski prostor likovnine, zlasti z dopolnjevanjem in prežemanjem svetlobe in senc.«

»Dosežki Andreja Medveda so preobsežni, da bi jih lahko vse omenili na enem večeru.«

»Umetnik brez ideoloških predsodkov in vnaprej motiviranih moralnih sodb križari po koordinatah našega življenja.«

»Lenardič je tako formalno kot vsebinsko na izviren način prečistil rigidne nazore.«

»Umetnik je zanj še vedno katalizator življenja, zato se mora spopadati z brezkompromisnim razkrivanjem sprevrženih ali perfidno prikritih anomalij v sodobnem svetu.«

»Dela, ki spominjajo na ulične grafite, so naposled vendarle nekakšne tableaux, ki odražajo situacije splošnega nelagodja v družbi.«

»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«

»Herman Pivk vztrajno razvija prepoznaven slog, potopljen v monokromne naplavine nedoločljivega časa, ki je toliko včerajšnji, kolikor je današnji.«

»Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oziroma poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju, s katerim so povezani na tako ali drugače – ali pa sploh ne.«

»Za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši, seveda subjektivni, merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad merilom metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti.«

»Poiskali so avtorje, ki, kot opisuje kustos razstave Marko Košan, s širokimi razgledi iščejo značilne in avtohtone koroške vedute...«

»Ta je, kot je zapisal Košan, trenutno eden najbolj prepoznavnih umetniških fotografov na Slovenskem...«

»V času svojega bivanja na Dunaju je pravzaprav bolj kot skladatelj slovel kot glasbeni kritik pri časopisu Wiener Salonblatt, kjer si je prislužil svojo prvo ‒ morda tudi malce dvomljivo ‒ slavo, ker je bil neusmiljen kritik tedanjega glasbenega življenja na Dunaju.«

»In če pomislimo, da Tisto poseljuje sedem osrednjih junakov, ter da King skoraj enako pozornost nameni še kopici stranskih likov, potem tolikšen obseg ne sme presenečati.«